Industrijsko degradirana območja tako v svetu kot pri nas močno ogrožajo okolje in življenjske pogoje v njem, pogosto tudi z visoko stopnjo onesnaženosti zaradi različnih industrijskih procesov in aktivnosti, ki so se izvajali v njih. Še posebej to velja za področja pridobivanja mineralnih surovin, ki so po svoji površini zelo velika, kar pomeni, da imajo velik vpliv na samo okolje in prostor, ki ga zasedajo. Velikokrat se nahajajo v neposredni bližini mest in večjih naselij, zato se tako država in lokalna samouprava na eni kot tudi zasebni sektor na drugi strani po zaprtju takšnih industrijskih dejavnosti vse bolj osredotočajo na njihovo revitalizacijo in sanacijo – gre za t.i. »brownfield« površine z velikimi prostorskimi kapacitetami in zmožnostmi – in sicer z ustvarjanjem različnih programov in strategij za njihovo prostorsko rekultiviranje, sanacijo in obnovo. Tovrstne strategije so še posebej pomembne tam, kjer se srečujemo z vse večjimi težavami zaradi pomanjkanja prostega prostora za različne ekonomske in družbene dejavnosti, povezane s turizmom, zdravjem, izobraževanjem, rekreacijo in športom, ekologijo, itd. S povezovanjem takšnih industrijsko degradiranih površin/območij s kontekstulnimi revitalizacijskimi rešitvami lahko dobimo kvaliteten bivalni prostor, ki lahko zelo pozitivno vpliva na življenje ljudi v njem. Po drugi strani novi gradbeni in drugi materiali in nove tehnologije gradnje dajejo gradbenikom in arhitektom vedno več možnosti za izvajanje in uresničevanje najrazličnejših idej v prostoru, še posebej, ker se tudi meje inženirstva in njegovih tehničnih zmogljivosti zelo hitro premikajo. Povpraševanje po tovrstnih rekultiviranih, saniranih in revitaliziranih površinah zaradi vseh omenjenih lastnosti, pa tudi zaradi stremljenja k njihovi vedno bolj aktualni trajnostni in zeleni uporabi, konstantno narašča zaradi številnih možnosti za njihov dodaten razvoj.

Spodbudno uvajanje najrazličnejših tehničnih možnosti, priložnosti in izzivov zasnove, razvoja in uporabe sistemov integralnega načrtovanja (urbanizem, arhitektura, krajinska arhitektura in projektiranje) in izvedbe trajnostne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov za izkoriščanje mineralnih surovin, ki temeljijo na načelih trajnostne in krožne gradnje ter z namenom izboljšanja in rekultiviranja tovrstnega širšega degradiranega okolja in prostora, ki nas obdaja, bo temeljilo na njegovih osrednjih členih: arhitektih/gradbenih inženirjih in gradbenih delavcih. Arhitekti/gradbeni inženirji skrbijo za ustrezno načrtovanje rekultiviranja in sanacije takšnega degradiranega prostora, gradbeni delavci pa so zadolženi za njihovo izvedbo, oboji pa so ključni pri njihovem uvajanju v trajnostno gospodarstvo in sam življenjski prostor.

Projekt TRAJNOSTNO NAČRTOVANJE IN IZVEDBA REVITALIZACIJSKIH IN SANACIJSKIH UKREPOV IN POSEGOV NA INDUSTRIJSKO DEGRADIRANIH OBMOČJIH OPUŠČENIH IN AKTIVNIH NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN sovpada z aktualno politiko Evropske Unije, ki je bila zajeta v vsebini Evropskega zelenega dogovora. S tematiko projekta želimo opozoriti na nujnost interdisciplinarnih pristopov pri načrtovanju, izvajanju in uporabi trajnostnih revitalizacijskih in sanacijskih gradbenih projektov na različnih področjih, predvsem z namenom kvalitetnega ohranjanja in nadgrajevanja grajenega okolja in prostora, v katerem živimo, pa tudi življenjskega standarda njegovih uporabnikov. Še posebej to velja za ohranjanje degradiranih področij zaradi različnih okoljskih in prostorskih negativnih vplivov, kamor nedvomno sodi tudi industrija. Ena od takšnih specifičnih področij so nedvomno tudi nahajališča mineralnih surovim , kamor sodijo kamnolomi, odprti in podzemni kopi – glinokopi in peskokopi, rudniki itd.

Okoljska in prostorska problematika se vedno bolj kažeta v luči podnebnih sprememb, ki se ta trenutek najbolj rezultirajo skozi energetsko krizo in vedno bolj pogoste, predvsem pa nepredvidljive klimatske dogodke katastrofalnih razsežnosti in posledic. Zato je zelo pomembno, da vsi akterji, ki delujejo v okvirjih in v procesih ohranjanja okoljskega in prostorskega ravnovesja, ki bi podnebne spremembe vsaj upočasnili, če ne popolnoma zaustavili, intenzivno razmišljajo, kako bi okoljsko, prostorsko in energetsko neprijazne gospodarske panoge prestrukturirali v bolj prijazne in sprejemljive, ki bi bile v skladne s smernicami, ki na področju Evropske unije veljajo za trajnostno in krožno gospodarstvo.

Podnebne spremembe in degradacija okolja in prostora na eni ter energetska in klimatska kriza na drugi strani življenjsko ogrožajo številne ekonomske in družbene sisteme, obenem pa so tudi bistveno spremenile ekonomske modele bivanja in življenja tako v Evropi kot tudi v globalnem svetovnem prostoru. Zato potrebujemo novo strategijo, ki bo gospodarske dejavnosti – tudi gradbeno gospodarstvo, kamor nedvomno spada tudi pridobivanje in predelava mineralnih surovin – preoblikovalo v sodobno, predvsem pa ekološko primernejše gospodarstvo, ki bo sposobno učinkovito izkoriščati razpoložljive naravne vire, obenem pa bo tudi globalno konkurenčno. Tako gradbeno kot gospodarstvo nasploh se namreč morajo čimbolj uskladiti s pogoji prehoda na okoljsko, prostorsko in energetsko bolj prijazno ekonomijo s cilji uskladitve z usmeritvami Evropske Unije, ki so naslednje:

• da do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov,
• da gospodarska rast ne bo več v takem obsegu vezana na rabo energetskih virov in podvržena klimatskim tveganjem,
• v katerem nihče ne bo prezrt.

Zavedati se moramo, da je za izgradnjo nekega gradbenega objekta, stavbe, ceste ali elektrarne, porabljenih tudi veliko naravnih virov in energije, ki prav tako pomenijo zelo velik, pogosto okoljsko in prostorsko degradacijski poseg v prostor. Vse to dodatno spreminja in obremenjuje bivalno okolje in prostor na planetu, s tem pa posredno vpliva tudi na gospodarstvo oziroma pogoje njegovega delovanja. Nezanemarljiv vpliv procesa graditve se torej začne že pri samem pridobivanju naravnih surovin, ki jih potrebujemo za gradnjo ali druge industrijske dejavnosti. Klasična gradiva, ki jih uporabljamo v številnih gospodarskih panogah, so les, pesek, kovine in rudnine. Negativni okoljski vplivi zaradi deforestacije prostora ali izkoriščanja mineralnih surovin iz kamnolomov, peskokopov, glinokopov in rudnikov, so vedno večji, pa tudi energetsko potratni. Gradbena in ostala industrija zaradi svojih ekonomskih potreb zemeljsko površje trajno spreminja in ga širi, s tem pa povzroča vedno več okoljske in prostorske, posledično pa tudi širše gospodarske škode. Zato je razmislek, kako zmanjšati pridobivanje »novih« naravnih surovin za gradnjo, degradiran prostor pa ustrezno rekultivirati in sanirati, že nekaj časa eden od ključnih izzivov, tako gradbeništva kot tudi ostalega gospodarstva v njuni želji, da tako iz okoljskega kot tudi energetskega in prostorskega vidika postaneta in tudi ostaneta trajnostni in krožni panogi.

S tem projektom želimo prikazati možnosti, priložnosti in izzive, ki se projektantski, gradbeni in arhitekturni stroki poraja pri zasnovah, razvoju in uporabi tehničnih možnosti, priložnosti in izzivov zasnove, razvoja in uporabe sistemov integralnega načrtovanja (urbanizem, arhitektura, krajinska arhitektura in projektiranje) in izvedbe trajnostne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov za izkoriščanje mineralnih surovin in sicer v širšem gradbenem in arhitekturnem (eksterier) vidiku, ki temelji na načelih trajnostne in krožne gradnje ter z namenom izboljšanja in rekultiviranja tovrstnega širšega degradiranega okolja in prostora, ki nas obdaja.

S projektom bo zelo pomembno predstaviti načela dialoga pri prostorskem načrtovanju in urejanju degradiranih industrijskih območij. Z njim bomo skušali osvetliti merila za zagotavljanje ustrezne samooskrbe z naravnimi viri, kamor seveda sodijo mineralne surovine. Predvsem pa želimo osvetliti primere dobrih praks glede oživljanja degradiranih industrijskih prostorov, tudi skozi dediščino njihovega potenciala ter prikazati nove pristope k razvojnemu načrtovanju tovrstnih območij.

Poudarek projekta bo na naslednjih vidikih:

• urbanističnega in integralnega GOI načrtovanja v povezavi s trajnostno in krožno revitalizacijo in sanacijo in to v vseh fazah izdelave projektne dokumentacije,
• popolne okoljske sprejemljivosti trajnostne in krožne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov,
• popolne prostorske sprejemljivosti trajnostne in krožne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov,
• popolne zdravstvene sprejemljivosti trajnostne in krožne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov,
• razpoložljivosti in možnosti uporabe že uporabljenih gradbenih materialov, izdelkov in polizdelkov iz različnih sestavin v procesu rekultivacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov,
• razpoložljivosti in možnosti uporabe stranskih industrijskih proizvodov v procesu rekultivacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov,
• razpoložljivosti in možnosti uporabe novih recikliranih materialov v procesu v procesu rekultivacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov,
• ekonomičnosti in učinkovitosti vseh postopkov v procesu rekultivacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov,
• možnosti digitalizacije upravljanja in kontrolinga sistema trajnostne krožne gradnje od projekta do objekta v procesu v procesu rekultivacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov,
• možnosti in priložnosti, ki jih imamo v Sloveniji in Evropski Uniji.

S projektom bomo skušali osvetliti znane možnosti procesov rekultivacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov s poudarkom na okoljski gradnji (zemeljska dela, zelene gradnje):

ISKALI BOMO ODGOVORE, KAKO TRAJNOSTNO NAČRTOVATI IN IZVESTI REVITALIZACIJSKE IN SANACIJSKE UKREPE IN POSEGE NA INDUSTRIJSKO DEGRADIRANIH OBMOČJIH OPUŠČENIH IN AKTIVNIH NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN:

• kako povezati arhitekturno stroko, stroko krajinske arhitekture, gradbeništva in ostalih tehničnih ved pri načrtovanju ustreznih ukrepov in posegov,
• kako povezati arhitekturno stroko, stroko krajinske arhitekture, gradbeništva in ostalih tehničnih ved pri izvajanju ustreznih ukrepov in posegov,
• prikazati tehnične možnosti, ki jih lahko uporabimo pri izvajanju ustreznih ukrepov in posegov

USTVARITI ŽELIMO USTREZNE POGOJE ZA PREHOD IZ LINEARNEGA V TRAJNOSTNO IN KROŽNO GOSPODARSTVO PRI IZVAJANJU REVITALIZACIJSKIH IN SANACIJSKIH UKREPOV IN POSEGOV NA INDUSTRIJSKO DEGRADIRANIH OBMOČJIH OPUŠČENIH IN AKTIVNIH NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN, ZATO BOMO PROMOVIRALI:

• potenciale za razvoj inovativnih materialov in drugih inovacij pri načrtovanju in izvajanju ustreznih ukrepov in posegov,
• pravilno ravnanje z že uporabljenimi gradbenimi in drugimi odpadki ter degradiranim prostorom,
• gospodarske koristi pri načrtovanju in izvajanju ustreznih ukrepov in posegov,
• ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji in podpora novim podjetniških idejam (odpiranje start-upov) v arhitekturi, krajinski arhitekturi, gradbeništvu in drugi dejavnosti, povezani z načrtovanjem in izvajanjem ustreznih ukrepov in posegov.

Predstavljeni projekt se torej usmerja v ozaveščanje in promocijo najnovejšega znanja in praks, ki so nujni za prehod na bolj trajnostni in krožni način uporabe okolja in prostora, s tem pa na prehod v trajnostno in krožno gospodarstvo, kar je tudi del evropske politike Evropskega zelenega dogovora. Zavedamo se, da je aktivnost ozaveščanja na področju trajnostnega urejanja prostora proces, ki ga moramo nenehno razvijati, vzdrževati in deležnike motivirati k premisleku, kaj bomo zapustili prihodnjim rodovom. Naravni viri in resursi, ki jih uporabljamo v gradbenem in drugem gospodarstvu, so vedno bolj omejeni! Vprašati se moramo, koliko zelenega okolja in prostora še vidimo okrog sebe, predvsem pa, kako grajeno okolje vpliva na nas in prostor okrog nas.

Predstavljeni projekt se torej usmerja v ozaveščanje in promocijo najnovejšega znanja in praks, ki so nujni za prehod na bolj trajnostni in krožni način uporabe okolja in prostora, s tem pa na prehod v trajnostno in krožno gospodarstvo, kar je tudi del evropske politike Evropskega zelenega dogovora. Zavedamo se, da je aktivnost ozaveščanja na področju trajnostnega urejanja prostora proces, ki ga moramo nenehno razvijati, vzdrževati in deležnike motivirati k premisleku, kaj bomo zapustili prihodnjim rodovom. Naravni viri in resursi, ki jih uporabljamo v gradbenem in drugem gospodarstvu, so vedno bolj omejeni! Vprašati se moramo, koliko zelenega okolja in prostora še vidimo okrog sebe, predvsem pa, kako grajeno okolje vpliva na nas in prostor okrog nas.

KAJ JE NAMEN PROJEKTA IN KATERE CILJE BOMO ISKALI?

S projektom želimo osvetliti naslednje glavne vidike tehničnih možnosti, priložnosti in izzivov zasnove, razvoja in uporabe sistemov integralnega načrtovanja (urbanizem, arhitektura, krajinska arhitektura in projektiranje) in izvedbe trajnostne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov za izkoriščanje mineralnih surovin:

• energetske učinke,
• ekonomsko-finančne vidike,
• socialno-sociološke vidike,
• okoljske vidike,
• prostorske vidike,
• tehnične vidike,
• zdravstvene vidike,
• procesne sledljivosti.

Namen projekta:

• ozavestiti ciljne javnosti o naprednih tehnikah načrtovanja in izvedbe trajnostne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov za izkoriščanje mineralnih surovin, in sicer na podlagi ciljev zelenih politik v Evropski uniji,
• osvetliti možnosti in razloge urbanističnega in integralnega načrtovanja in izvedbe trajnostne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov za izkoriščanje mineralnih surovin.

Cilji projekta:

• predstaviti zakonodajne okvire, ki veljajo v Sloveniji in Evropski uniji ter pričakovanja sprememb le-teh v prihodnje,
• seznaniti se z najnovejšimi rezultati raziskav na področju urbanističnega in integralnega načrtovanja in izvedbe trajnostne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov za izkoriščanje mineralnih surovin in aplikacije teh tehničnih ukrepov in posegov v praksi,
• prepričati potencialne investitorje o smiselnosti in možnosti uporabe teh ukrepov in posegov,
• razpravljati z udeleženci strokovne konference, deliti mnenja, izkušnje in izraziti stališča ter zbuditi zanimanje in vzpostaviti ponudbo in povpraševanje.

Glavna vsebina projekta je naslednja:

• na eni strani predstavitev in osvetlitev tehničnih možnosti, priložnosti in izzivov zasnove, razvoja in uporabe sistemov integralnega načrtovanja (urbanizem, arhitektura, krajinska arhitektura in projektiranje) in izvedbe trajnostne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov za izkoriščanje mineralnih surovin, in sicer s tehničnimi ukrepi in posegi najširšega gradbenega in arhitekturnega (eksterier) vidika, ki temelji na načelih trajnostne in krožne gradnje ter z namenom izboljšanja in rekultiviranja tovrstnega širšega degradiranega okolja in prostora, ki nas obdaja, s posebnim poudarkom na načelih dialoga pri prostorskem načrtovanju in urejanju degradiranih industrijskih območij, osvetljevanju meril za zagotavljanje samooskrbe z naravnimi viri ter osvetljevanja primerov dobrih praks glede oživljanja degradiranih industrijskih prostorov, tudi skozi dediščino njihovega potenciala in prikaza novih pristopu k razvojnemu načrtovanju tovrstnega prostora.
• na drugi strani pa s temi pristopi v industrijsko degradiranem prostoru iskati integralne projektne in izvedbene tehnične rešitve ter z njimi ustvariti pogoje, ki bi tak prostor čimbolj uskladila s pogoji prehoda iz industrijske uporabe na okoljsko in energetsko bolj prijazno trajnostno uporabo za različne ekonomske in socialno-družbene namene (turizem, zdravje, izobraževanje, rekreacija in šport, ekologija, itd.).

Spodbudno uvajanje najrazličnejših tehničnih možnosti, priložnosti in izzivov zasnove, razvoja in uporabe sistemov integralnega načrtovanja (urbanizem, arhitektura, krajinska arhitektura in projektiranje) in izvedbe trajnostne revitalizacije in sanacije industrijsko degradiranih prostorov za izkoriščanje mineralnih surovin, ki temeljijo na načelih trajnostne in krožne gradnje ter z namenom izboljšanja in rekultiviranja tovrstnega širšega degradiranega okolja in prostora, ki nas obdaja, bo temeljilo na njegovih osrednjih členih: arhitektih/gradbenih inženirjih in gradbenih delavcih. Arhitekti/gradbeni inženirji skrbijo za ustrezno načrtovanje rekultiviranja in sanacije takšnega degradiranega prostora, gradbeni delavci pa so zadolženi za njihovo izvedbo, oboji pa so ključni pri njihovem uvajanju v trajnostno gospodarstvo in sam življenjski prostor.